Takoj po rojstvu otrok izvaja več naključnih gibov: brca, naglo zamahne z rokami, se zvija.
Otrok se rodi z nekaj refleksi, ki po dveh do treh mesecih izzvenijo. Tisti, ki so nujni za preživetje, pa se ohranijo, npr. sesanje, eliminacija.
Otrok v prvem mesecu leži na trebuhu in dviguje glavo, za kratek čas opazuje predmet. Kasneje s pogledom sledi predmetu, ki se premika tik pred njegovimi očmi, z obema rokama in nogama krili in maha. V tretjem mesecu drži predmet in ga opazuje, leži na trebuhu in se poskuša dvigovati. Predmet, ki ga ponudimo, zgrabi z roko.
Pri štirih mesecih je srečen, če ga dvigujemo v sedeč položaj, pri čemer dviga glavico. Čez obraz si potegne pleničko. Igrače prijema s pestjo in jih daje v usta. Petmesečni otrok sedi z oporo, pri njem je glava stabilna. Sam prime igračo, ki je v dosegu roke. Pri šestih mesecih se otrok obrne iz trebušnega v hrbtni položaj, igračo prestavi iz ene roke v drugo, prijema jo z obema rokama. Ko ga držimo pokonci, se opira z nogami.
Sedemmesečni otrok sedi nekaj časa brez opore. Igrače premika iz roke v roko. Udarja s predmetom in ga stresa. Vzame predmet v vsako roko. Pri osmih mesecih se obrne s hrbta na trebuh, dviguje se v sedeč položaj, predmete prijema s prsti in palcem, udarja s predmetom ob predmet, z veseljem meče stvari na tla. Pri devetih mesecih otrok sam preide v sedeč položaj, sedi samostojno, stoji z oporo, pleza, prijema majhne predmete s palcem in kazalcem.
Malo otrok shodi z desetimi meseci, večina hodi ob opori (če jih držimo ali se opirajo na pohištvo). Pri tej starosti otrok premika predmete naprej in nazaj, namerno jih spušča v škatle. Ko upihne prvo svečko, se plazi, hodi (samostojno ali vsaj ob opori), se skloni, da bi dosegel predmet, meče predmete.
SPODBUJAJMO GIBALNE SPOSOBNOSTI!
Poleg hranjenja in previjanja je nujno, da ob negovanju otroka spodbujamo gibalne aktivnosti. Ko je otrok buden, se z njim igrajmo, pogovarjajmo, da aktiviramo določene funkcije in vzpostavljamo zdrav čustveni odnos.
V prvih treh mesecih otroka božamo; ko ga previjamo, ga obračajmo na trebušček in hrbet. Pogovarjajmo se z njim, ga kličimo po imenu. Ko leži, se rahlo premikajmo in ga kličimo, da bo sledil našim gibom. Ko otroka držimo v naročju, ga nežno božajmo po hrbtu. V tem času se otrok rad igra s svojimi rokami in jih opazuje.
Po treh mesecih, ko otrok zmore držati glavo pokonci, ga vzamemo v naročje in ga obrnemo s hrbtom proti sebi. Otrok se počuti kot v sedežu in lahko svobodno opazuje predmete in premika glavo levo in desno. Ko otrok leži na trebuščku, mu omogočamo vaje, ki krepijo vratne mišice. Obračanje s hrbta na bok spodbujamo tako, da otroku pokažemo igračko, in ko jo želi doseči, se steguje in obrača. K nogicam lahko položite igračko, ki spušča zvok; bolj ko otrok brca, bolj ropoče. V posteljo ali voziček nad otrokovimi očmi namestimo igrače, ki jih otrok opazuje in želi doseči. Če zvončkljajo, piskajo, je toliko bolj zanimivo. To otroka spodbuja, da brca in hkrati krili z rokami. Otrok, ki se sedenja šele privaja, naj najprej sedi v naročju odraslega, da je njegova drža stabilnejša in bolj pravilna.
Otrok od šestega do devetega meseca naj sedi poleg odraslega, ki mu daje oporo. Sedenje prilagajajte otrokovim zmožnostim, saj vse aktivnosti potekajo od časovno zelo kratkih, npr. nekaj sekund, do popolne kontrole otroka nad gibalno funkcijo. Proces pri nekaterih funkcijah poteka več mesecev, zato naj starši ne pretiravajo s prehitevanjem. Otrok igrače premešča, maha z njimi in jih preizkuša tudi tako, da jih nosi v usta. Pri tem je pomembno, da upoštevamo merila za dobro igračo.
Po devetem mesecu otrok vse bolj širi osebni prostor, zato mu ga obogatimo z igračkami, predmeti, ki niso nevarni. Sproti razlagajmo, za katere predmete gre, in pokažimo, kako se uporabljajo. Če imamo možnost, naj se otrok igra v velikem prostoru s čim manj nevarnimi robovi na pohištvu. Ker so otroci počasni in okorni, se z njimi igrajmo z veliko potrpljenja in delajmo počasne gibe, da nam otrok lahko sledi. Tako lahko otroku skrijemo predmet pod pleničko. Otrok bo potegnil pleničko in ga našel. Če mu takoj ne uspe, naj igračka malo kuka izpod pleničke. Z otrokom se lahko igramo »ni-ni/ku-ku«. Enkrat naj se pokrije mama (ni-ni) in potegne pleničko dol (ku-ku). Drugič tako naredimo otroku. Pri tem bodimo veseli, nasmejani, saj je v tem obdobju otroku pomembna obrazna mimika. Skrivanje je dobra igra, ker otrok sledi zvoku, navodilom, uči se opazovanja in uri spomin. Otroku lahko damo svinčnik in naj čečka po papirju, gumbe naj meče v lonček, sestavlja naj velike predmete, sede vozi avtomobilčke, lista knjigo; pozoren je na drobne predmete in jih pobira. Ko rečemo »papa«, pomaha. Aktivnosti je veliko, zato se z otrokom čim več časa igrajmo igre, ki imajo kak pomen. Kopajmo se skupaj z otrokom. V vodi je veliko možnosti za motorične aktivnosti.
Zelo pomembno je, da otroku ne dajemo pretežkih nalog in da časovno ne pretiravamo z aktivnostmi, saj se otroci hitro utrudijo in hitro menjavajo aktivnosti.
S.P.
vzgoja v športu 